Zakaj so Charlesa Darwina zanimale samo živali?

Radovednež

 

Angleškega naravoslovca Charlesa Darwina (1809-1882) gotovo poznaš kot pomembnega biologa in utemeljitelja evolucijske teorije. Verjetno pa kar dosti ljudi meni, da se je Darwin veliko ukvarjal z živalmi, z rastlinami pa nič. Vendar je to prepričanje zmotno - Charles Darwin se je zelo zanimal za rastline.

Poglejmo si samo spodnji seznam naslovov vseh Darwinovih knjig (z izvirnimi naslovi v angleškem jeziku) - z zeleno krepko pisavo so označene tiste knjige, v katerih je Darwin pisal dosti o rastlinah ali celo samo o rastlinah.

 

---

Seznam Darwinovih knjig

• The Structure and Distribution of Coral Reefs. Being the First Part of the Geology of the Voyage of the 'Beagle' (1842)
• Geological observations on Coral Reefs, Volcanic Islands, and on South America: being the Geology of the Voyage of the Beagle, under the Command of Capt. FitzRoy, during the Years 1832-36 (1842-6)
• Journal of Researches into the Natural History and Geology of the countries visited during the Voyage of H.M.S. 'Beagle' round the world, under the command of Captain Fitz-Roy (1845)
• A Monograph of the Fossil Lepadidae; or, Pedunculated Cirripedes of Great Britain (1851)
• A Monograph of the Sub-class Cirripedia, with Figures of all the Species. The Lepadidae; or, Pedunculated Cirripedes (1851)
• A Monograph on the Fossil Balanidæ and Verrucidæ of Great Britain (1854)
• A Monograph of the Sub-class Cirripedia, with Figures of all the Species. The Balanidae (or Sessile Cirripedes); the Verrucidae, etc. (1854)
• On the origin of species by means of natural selection (1859)
• On the various contrivances by which British and foreign orchids are fertilised by insects (1862)
• The variation of animals and plants under domestication (1868)
• The descent of man and selection in relation to sex (1871)
• The expression of the emotions in man and animals (1872)
• The movements and habits of climbing plants (1875)
• Insectivorous plants (1875)
• The effects of cross and self-fertilisation in the vegetable kingdom (1876)
• The different forms of flowers on plants of the same species (1877)
• The power of movement in plants (1880; soavtor Francis Darwin)
• The formation of vegetable mould, through the action of worms (1881)

---

 

Darwina so pri rastlinah seveda zanimale teme, ki so povezane z evolucijo: načini opraševanja in učinki navzkrižnega opraševanja, spremembe lastnosti rastlin zaradi umetnega izbora in različnost cvetov znotraj iste vrste. Pisal je tudi o mesojedih rastlinah in vzpenjavkah ter o delovanju (fiziologiji) rastlin. V knjigah je opisal rezultate cele vrste poskusov z rastlinami, ki jih je sam opravil. Med drugim je zelo natančno opisal in utemeljil s poskusi, kaj se dogaja med kalitvijo semen pri različnih vrstah, kako rastline rastejo, da se poganjki upogibajo v smeri vira svetlobe in da je za usmerjeno rast korenine navzdol pomembna koreninska čepica.

Darwin je celo zapisal, da koreninska čepica deluje nekako tako kot rastlinski možgani. To je bila res zelo pronicljiva ugotovitev - danes se znanstveniki s to trditvijo strinjajo, čeprav še vedno ne razumejo povsem, kako denimo koreninska čepica zaznava težnost, pa so medtem poslali rastline v vesolje v breztežnosti prostor, jih natančno pregledali z najboljšimi mikroskopi in z njimi naredili celo vrsto poskusov, ki sodijo na področje najsodobnejše molekularne biologije.

Vsekakor ne Darwin ne današnji znanstveniki ne mislijo dobesedno, da so v koreninski čepici pravi živalski možgani. Vendar pa postaja vse bolj jasno, da rastlina zaznava celo vrsto dražljajev iz svojega okolja in se nanje zelo zapleteno odziva. Končni učinek zbiranja informacij iz okolja in potovanja različnih signalov po rastlinskem telesu je ta, da rastlina skoraj vedno naredi tisto, kar je zanjo v danih okoliščinah najboljše. Če jo senčijo druge rastline, raste proti svetlobi. Če je vreme suho in vroče, zapre listne reže. Če njene liste objeda gosenica, začne proizvajati snovi, ki so za gosenico strupene. Če list okuži virus, rastlina načrtno ubije celice v okuženem delu lista in še nekoliko naokoli, tako da se virus ne more širiti po žilah v druge dele rastline. S tovrstnimi temami se je ukvarjal tudi prvi kongres o rastlinski nevrobiologiji leta 2005. Kongres je bil posvečen Charlesu Darwinu, ki je tako globoko razumel način delovanja rastline.

Torej, če je celo slavni Darwin toliko razmišljal o rastlinah, mogoče rastline vendarle niso povsem dolgočasne.

Časovni stroj

Čeprav se je Charles Darwin (1809-1882) ukvarjal z evolucijo, ni poznal mehanizmov dedovanja, saj ti v času njegovega življenja še niso bili raziskani. O tem, kako se lastnosti dedujejo, je Darwin celo postavil hipotezo, ki velja danes za zmotno. Darwinov sodobnik je bil Gregor Mendel (1822-1884), ki je s poskusi na grahu poskušal razvozljati načela dedovanja - rezultate poskusov je objavil leta 1866. Čeprav je Darwin vedel za Mendlovo delo, ni sprevidel njegove pomembnosti. Temelji za resnično razumevanje mehanizmov dedovanja so bili postavljeni šele leta 1953, ko sta James Watson in Francis Crick ugotovila, kako je zgrajena molekula, ki nosi dedne informacije - DNK.

Sodobnika Darwina sta bila tudi utemeljitelja celične teorije Matthias Schleiden (1804-1881) in Theodor Schwann (1810-1882).

Povezave

The writings of Charles Darwin on the web - elektronska izdaja Darwinovih del, s slikami

Some significant dates - zgodovina biologije in naravoslovja; kronološko urejeni kratki opisi mnogih odkritj, s povezavami na druge spletne strani o zgodovini biologije (v angleščini)

Avtor te strani: Barbara Vilhar

Zadnja sprememba strani: 17.05.2005