Potrebščine

• koruzna zrna
• pravokotna plastična posoda (npr. od sladoleda)
• vpojni papir (npr. filtrirni papir ali papirnati serveti)
• temen vpojni papir (npr. temno modri papirnati serveti)
• prazna škatlica za CD (debelina 1 cm)
• prozorna gospodinjska folija
• gumijaste elastike
• alkoholni flomaster
• prozorne plastične mape ali folije za grafoskop
• vodovodna voda
• ura
• škarje

Namen poskusa

Poskus prikaže, da rastline zaznavajo težnost: poganjek raste navzgor, korenina pa navzdol.

Izvedba poskusa

Poskus poteka v dveh delih. V prvem delu izvedemo začetek kalitve koruznega zrna, drugi del pa prikazuje zaznavanje težnosti.

Za kalitev izberemo koruzna zrna, ki so ploščata (nekatera zrna so precej okrogla). Za vsak poskus potrebujemo štiri zrna, vendar jih za kalitev pripravimo najmanj dvakrat več, da bomo za poskus lahko uporabili zrna z enako dolgimi koreninicami. Koruzna zrna čez noč namočimo v vodovodni vodi. Z namakanjem pospešimo začetek kalitve, ko zrno sprejme veliko vode.

Na dno plastične posode, ki jo uporabimo kot kalilnik, damo vpojni papir, dobro prepojen z vodo. Na papir položimo namočena koruzna zrna. Koruzno zrno ima dve strani: ena stran je enakomerno rumena, na drugi strani pa opazimo svetlejšo liso. Svetlejša lisa predstavlja mlado rastlinico (zarodek ali kalček), preostali del zrna pa napolnjuje založno tkivo, ki vsebuje veliko škroba. Za kalitev položimo zrna tako, da je svetla lisa na zgornji strani. Vode mora biti toliko, da je spodnji del zrna obdan z vodo. Posodo prekrijemo s prozorno gospodinjsko folijo, da preprečimo izhlapevanje vode. Občasno preverimo, ali je treba v posodo dodati vodo.

Poskus o zaznavanju težnosti izvedemo, ko so koreninice na kalečih zrnih dolge približno 1 cm. Iz škatlice za CD odstranimo plastični vložek za pritrditev CDja. V škatlico za CD položimo več plasti vpojnega papirja, ki ga odrežemo na tako velikost, da sega do robov škatlice. Zgornja plast papirja naj bo temne barve (npr. temno moder papirnat servet) – na temni podlagi je svetla koreninica dobro vidna. Vpojni papir dobro prepojimo z vodo. V zgornjem levem in spodnjem desnem kotu pokrova škatlice z alkoholnim flomastrom narišemo piko. Piki bomo potrebovali pri spremljanju rasti. Na vrh papirja položimo štiri koruzna zrna s približno enako dolgimi koreninicami, pri čemer je vsako zrno drugače obrnjeno (glej sliko). Škatlico previdno zapremo, da ne poškodujemo rastlinic, pokrovček pa na dnu dodatno pritrdimo z elastiko. Škatlico navpično postavimo v plastično posodo, ki ima na dnu približno 1 cm vode. Opazujemo razvoj rastlin.

Razvoj rastlin lahko narišemo. Škatlico z rastlinami položimo na mizo in na pokrov položimo kos prozorne plastične mape ali folije za grafoskop, ki smo ga odrezali na velikost pokrova škatlice.  Z alkoholnim flomastrom narišemo izgled vseh štirih rastlin (rišemo dejanski položaj rastlin - med risanjem folije ne premikamo). Napišemo tudi čas od začetka poskusa. Na foliji označimo položaj obeh pik na pokrovčku škatlice - piki uporabimo za prekrivanje risb, ki smo jih naredili ob različnih časih po začetku poskusa.

Na koncu poskusa položimo risbe na foliji eno na drugo in ugotovimo, kako hitro je prišlo do sprememb v smeri rasti korenine in poganjka.

Ugotovitve

Rastline zaznavajo težnost: poganjek raste navzgor, korenina pa navzdol. Zaznavanje težnosti je pomembno za preživetje rastline. Korenine se usmerjajo navzdol k virom vode in mineralnih snovi, poganjek pa navzgor k svetlobi, ki jo listi potrebujejo za fotosintezo.

Rastline za kalitev in rast potrebujejo vodo. Za življenjske procese je potrebna voda.

Med kalitvijo rastline hitro rastejo. Najprej opazimo korenino, nato še poganjek. Poleg prave korenine, ki se razvije iz semenske koreninice (radikule), se kmalu razvijejo tudi nadomestne (adventivne) korenine, ki izraščajo iz spodnjega dela stebla. Koruza spada med trave, za katere je značilen šopast koreninski sistem.

Na koreninah se razvijejo koreninski laski, ki srkajo vodo. Koreninski laski ne zrastejo na samem vršičku korenine, ampak v bolj zrelem delu korenine.

Dodatna razlaga

Za koruzo v pogovornem jeziku rečemo, da na koruznem »strožu« zrastejo koruzna »zrna«.  Koruzno zrno je v resnici plod - zunanja lupinica zrna nastane z zraščanjem stene plodnice in semenske lupine. Koruzni storž pa tudi ni botanični storž (tega imajo iglavci), ampak močno spremenjen klas.

Pri zaznavanju smeri sile težnosti sodeluje koreninska čepica. V celicah koreninske čepice so amiloplasti, ki vsebujejo velika škrobna zrna. Škrobna zrna se zaradi delovanja sile težnosti vedno posedejo na dno celice. Če spremenimo položaj rastline, se škrobna zrna posedejo na nov položaj v celici. Pritisk škrobnih zrn na dno celice rastlina pretvori v signal za usmerjeno rast. Usmerjeno rast rastlin kot odziv na smer sile težnosti imenujemo gravitropizem.

Učne povezave

• Kalitev in rast
• Na začetku kalitve semena nabreknejo (poskus)
• Razvoj koreninskega sistema
• Prave in nadomestne korenine
• V semenu se kopičijo založne snovi (poskus; zgradba semena)
• Tudi regrat zaznava težnost (poskus)
• Gravitropizem
• Rastline zaznavajo dražljaje iz okolja
• Težnost (fizika)

Avtor te strani: Barbara Vilhar

Zadnja sprememba strani: 17.05.2005